Novo leto.. pride čez par ur.. jap.. končno >.<
Kar se mene tiče, nobeno leto še ni bilo tk grozo kot je bilo leto 2008. Zato se naslednjega leta blazno veselim..
No, u bistvu pišem da vam zaželim srečn'ga pa zdrav'ga. Litanijam se ob teh priložnostih rada izognem. Vedno je dost prilik za nakladanje. Tile prazniki pa so za uživanje.
Želim vam vse lepo, lepše in najlepše.. pa da se vam izpolnijo vse najbolj skrite želje.. ^^
sreda, 31. december 2008
petek, 14. november 2008
Lazy as fuck
Točno to.. sm jst zadnje čase.. v šoli so se razpasle knjige med poukom.. tiste mislim.. ki so dejansko berljive.. učbeniki to definitvno niso. Mislim da bom mogla tudi jaz začet to prakticirat.. če že ne zaradi tega, da sigiju vrnem knjigo še pred njegovo maturo =D drugače jo tako ali tako ne bom mela časa prebrat. V bistvu zadeva izgleda zelo obetavno.
To je v bistvu edino kar delam zadnje čase.. ali berem ali pa visim za računalnikom. Ali pa oboje.. Srečo imaml le, da mi je še od lani stalo toliko v glavi da lahko v šoli poslušam samo za enim ušesom. Če bi bilo tole zame prvič ne vem kako bi se obneslo.
Napol možgansko mrtva sem malo prejle ugotovila da imam blog. In da že en mesec nisem nič pisala. In je ratalo tole. Nesmisel na n. Ampak kaj č'mo. Jst pač.. že tako ali tako je v moji glavi polno nesmisla.. še huje pa je če se spravim pisat.. Ker potem začnem svoj virus objavljati na internetu.
Ohhh.. jutri grem na koncert. Če se slučajno spomnem vzet ssabo fotoaparat dam par fotk gor če že of tabor nism nč :$
To je v bistvu edino kar delam zadnje čase.. ali berem ali pa visim za računalnikom. Ali pa oboje.. Srečo imaml le, da mi je še od lani stalo toliko v glavi da lahko v šoli poslušam samo za enim ušesom. Če bi bilo tole zame prvič ne vem kako bi se obneslo.
Napol možgansko mrtva sem malo prejle ugotovila da imam blog. In da že en mesec nisem nič pisala. In je ratalo tole. Nesmisel na n. Ampak kaj č'mo. Jst pač.. že tako ali tako je v moji glavi polno nesmisla.. še huje pa je če se spravim pisat.. Ker potem začnem svoj virus objavljati na internetu.
Ohhh.. jutri grem na koncert. Če se slučajno spomnem vzet ssabo fotoaparat dam par fotk gor če že of tabor nism nč :$
torek, 14. oktober 2008
Tabor
Smo bili z razredom ta vikent na taboru. Športnem to. Tam nekje od boga pozabljenih krajih. Resno. In to sem bla že tadrugič. Fara ob Kolpi. Če se komu sanja naj dvigne roko. Ne?. No dobro. Ne morem zamerit.
No uglavnem... po pravici povedano je bilo lani bolje. Že zaradi folka tam. In profesorjev. Oja.. ogromen faktor. Ko bi jih poznali bi vedli. Enemu od njih pa je blo očitno blazno všeč da je bil glavni. Me kar malo skrbi kakšna copata je doma. Ubošček se potem ventilira na svojih dijakih. Lani sta bila njegova kolega zraven in sta edino zahtevala mir po polnoči (beri: boli jih kurac).
Če se bo moji leni riti ljubilo bo le-ta naredila reportažo tega vikenda.
Lol.. pa še en ocvirek naših profesorjev: pride foks u knižnco (potem ko je zamudil 30 min ure) ko se mi dejansko učimo pa nam začne grozit da nas bo nevemkam vpisu pa neopravičene dal. Aja.. pa še to. ta foks u bistvu sploh ni foks. Je samo privesek naše profesorce, ki ga blazno ne mara.
Zdej grem pa na kolo. Lepo se mejte.
No uglavnem... po pravici povedano je bilo lani bolje. Že zaradi folka tam. In profesorjev. Oja.. ogromen faktor. Ko bi jih poznali bi vedli. Enemu od njih pa je blo očitno blazno všeč da je bil glavni. Me kar malo skrbi kakšna copata je doma. Ubošček se potem ventilira na svojih dijakih. Lani sta bila njegova kolega zraven in sta edino zahtevala mir po polnoči (beri: boli jih kurac).
Če se bo moji leni riti ljubilo bo le-ta naredila reportažo tega vikenda.
Lol.. pa še en ocvirek naših profesorjev: pride foks u knižnco (potem ko je zamudil 30 min ure) ko se mi dejansko učimo pa nam začne grozit da nas bo nevemkam vpisu pa neopravičene dal. Aja.. pa še to. ta foks u bistvu sploh ni foks. Je samo privesek naše profesorce, ki ga blazno ne mara.
Zdej grem pa na kolo. Lepo se mejte.
torek, 7. oktober 2008
Kako lahko?
Kako so lahko ljudje taki? Samo zato, ker smo navidez drugačni. Ko to sploh ni res. Moja mama me je 10 minut nazaj vprašala kako sem lahko taka.. ja prosim povej še ka misliš s tem. Stara sem 17 let, imam dolge lase, za katere je ona odločno proti, imam tendenco, da hodim ven od petkih (a ne pijem..več.. ni se končalo ravno najbolje) pa še bi se našlo dosti stvari za katere bi me lahko to vprašala. A ona je pač moja mama.. in jo skrbi za čisto preveč stvari.
Bolj me čudijo tisti ljudje, ki te to vprašajo pa te sploh ne poznajo. Prevečkrat, če mene vprašaš.. Mi gre rahlo na živce. Še posebej, ko pristopi kakšna na pol pijana zadeva in te najprej vpraša kako si lahko tak ali pa zakaj si tak.. potem pa, ko ga prosiš, če lahko gre vstran ali pa mu samo odgovoriš, da zato pač.. ti zagrozi, da te bodo pretepli njegovi prijatelji, ker si bil kao nesramen do njega..
Zadnjič je bilo smešno.. greva s prijateljem po Zmajskem mostu, pa se na koncu naslajata dva moška. Okey.. vse lepo in prav, če se nebi po tem, ko sva šla nimo njiju, začela za nama dreti moroi in strigoi.. šele kasneje mi je kapnilo, da je to romunsko za volkodlaka in vampirja.. khem.. prosim vas lepo.. NE.. marsikaj.. ampak te vrste tendenc pa nimam.. človek nosi črn plašč.. gotovo mora biti vampir.. ali pa vsaj satanist ane?.. Bolano, če mene vprašaš..
Gaah, kako to sovražim.. Pusti me primiru če ti jaz nič nočem.. to je zmeraj bila moja politika, moje mišljenje.. in na živce mi gre če se to dogaja kateremkoli od mojih prijateljev. Slišala sem že prakrično vse nepotrebne opazke in se jih nekako naučila ignororati. Ampak to še vseeno ne pomeni, da jih ne slišim. Priznam, da se mi je to na začetku zdelo blazno žaljivo, zdaj se začnem smejati. Ampak to ne bi smelo biti tako.. nimam nič proti nikomur, svoja mnenja zadrži zase če že ni konstruktivna kritika.
Ampak najbolj bizarno se mi je pa zdelo, ko pristopi k meni neka priletna teta in me vpraša zakaj nosi moj prijatelj make up.. in zakaj nosi krilo.. saj vendar ni Škot. Nekak mi n blo najbolj jasno, kaj naj ji odgovorim, če me razumete. Potem pa gre k njemu in ga vpraša meni najbolj osovraženo vprašanje.. Kako si lahko .. In on ji odgovori, da pač je.. da mu tako ustreza. In potem dobimo litanijo o tem, kako v njenem času nisi sme biti drugačen, da si človek ne bi smel dovoliti tako izstopati, ker je lahko slabo za njega samega ipd. 20 minut.. potem pa je hvalabogu pripeljal njen avtobus.
Ja priznam, biti "drugačen" od drugih lahko ima včasih več slabih kot dobrih stvari.. ampak zakaj.. povečini zato, ker imajo ljudje še vedno vcepljene v glavo starodavne vrednote v katerih bi morali biti vsi enaki.. in podrejeni nekomu, za katerega verjamemo da je boljši od nas. In ravno to onemogoča razvoj človeka. Onemogoča razvoj njegovega uma, ki bi mu omogočal prenesti tudi kaj tako norega in čudnega, kot je človek oblečen v črn plašč. Vsi politiki ga nosijo pa jih imajo še vedno samo za ljudi. Recimo.. a o tem enkrat drugič.
Bolj me čudijo tisti ljudje, ki te to vprašajo pa te sploh ne poznajo. Prevečkrat, če mene vprašaš.. Mi gre rahlo na živce. Še posebej, ko pristopi kakšna na pol pijana zadeva in te najprej vpraša kako si lahko tak ali pa zakaj si tak.. potem pa, ko ga prosiš, če lahko gre vstran ali pa mu samo odgovoriš, da zato pač.. ti zagrozi, da te bodo pretepli njegovi prijatelji, ker si bil kao nesramen do njega..
Zadnjič je bilo smešno.. greva s prijateljem po Zmajskem mostu, pa se na koncu naslajata dva moška. Okey.. vse lepo in prav, če se nebi po tem, ko sva šla nimo njiju, začela za nama dreti moroi in strigoi.. šele kasneje mi je kapnilo, da je to romunsko za volkodlaka in vampirja.. khem.. prosim vas lepo.. NE.. marsikaj.. ampak te vrste tendenc pa nimam.. človek nosi črn plašč.. gotovo mora biti vampir.. ali pa vsaj satanist ane?.. Bolano, če mene vprašaš..
Gaah, kako to sovražim.. Pusti me primiru če ti jaz nič nočem.. to je zmeraj bila moja politika, moje mišljenje.. in na živce mi gre če se to dogaja kateremkoli od mojih prijateljev. Slišala sem že prakrično vse nepotrebne opazke in se jih nekako naučila ignororati. Ampak to še vseeno ne pomeni, da jih ne slišim. Priznam, da se mi je to na začetku zdelo blazno žaljivo, zdaj se začnem smejati. Ampak to ne bi smelo biti tako.. nimam nič proti nikomur, svoja mnenja zadrži zase če že ni konstruktivna kritika.
Ampak najbolj bizarno se mi je pa zdelo, ko pristopi k meni neka priletna teta in me vpraša zakaj nosi moj prijatelj make up.. in zakaj nosi krilo.. saj vendar ni Škot. Nekak mi n blo najbolj jasno, kaj naj ji odgovorim, če me razumete. Potem pa gre k njemu in ga vpraša meni najbolj osovraženo vprašanje.. Kako si lahko .. In on ji odgovori, da pač je.. da mu tako ustreza. In potem dobimo litanijo o tem, kako v njenem času nisi sme biti drugačen, da si človek ne bi smel dovoliti tako izstopati, ker je lahko slabo za njega samega ipd. 20 minut.. potem pa je hvalabogu pripeljal njen avtobus.
Ja priznam, biti "drugačen" od drugih lahko ima včasih več slabih kot dobrih stvari.. ampak zakaj.. povečini zato, ker imajo ljudje še vedno vcepljene v glavo starodavne vrednote v katerih bi morali biti vsi enaki.. in podrejeni nekomu, za katerega verjamemo da je boljši od nas. In ravno to onemogoča razvoj človeka. Onemogoča razvoj njegovega uma, ki bi mu omogočal prenesti tudi kaj tako norega in čudnega, kot je človek oblečen v črn plašč. Vsi politiki ga nosijo pa jih imajo še vedno samo za ljudi. Recimo.. a o tem enkrat drugič.
nedelja, 5. oktober 2008
Bloganje
Bloganje.. hm.. že nekaj časa so me prijatelji nagovarjali naj si končno že ustvarim blog. To naj bilo praktično; lahko se malo zventiliraš, zmerej imaš nekoga, ki te posluša, pa še lahko se pohvališ da pišeš blog. No.. jaz sem to brezkompromisno odklanjala. Pisanje bloga, dnevnika. Mleh.. zakaj že? Jaz že ne. Preveč komplikacij.
No, pravijo, da se zarečenega kruha največ poje. Iz izkušenj povem, da je tako. Že če pogledaš tale blog. Nedelja popoldan je, sonce zunaj, jaz pa sedim za računalnikom in pišem prvo objavo. Na blogu. Mojem blogu. Tistem blogu, ki ga po pravilih ne bi smelo biti. Pa ne zato, ker bi mi bilo tako grozljivo dolgčas. Pač zato, ker. Zato, ker sem ugotovila, da bi pa morda le bilo praktično. Ne pričakujem da bo kdo bral. Koga zanima u bistvu.. ljudje imajo dovoj svojih problemov. In, da.. to bo še en tistih blogov v katerem se ljudje pritožujejo nad svojo neumnostjo in neumnostjo svojega obstoja. Pa ne, nisem emo ali karkoli temu podobnega. Ta treuntek se mi pač tako zdi.Mogoče se bo tema čez čas spremenila in takrat napišem novo "prvo" objavo. Ko obrnem nov list. Ta blog, dnevnik je samo za mene. Če pa kdo že naleti nanj in ima mnenje.. konstruktivna kritika je zmerej dobrodošla.
Hvala
No, pravijo, da se zarečenega kruha največ poje. Iz izkušenj povem, da je tako. Že če pogledaš tale blog. Nedelja popoldan je, sonce zunaj, jaz pa sedim za računalnikom in pišem prvo objavo. Na blogu. Mojem blogu. Tistem blogu, ki ga po pravilih ne bi smelo biti. Pa ne zato, ker bi mi bilo tako grozljivo dolgčas. Pač zato, ker. Zato, ker sem ugotovila, da bi pa morda le bilo praktično. Ne pričakujem da bo kdo bral. Koga zanima u bistvu.. ljudje imajo dovoj svojih problemov. In, da.. to bo še en tistih blogov v katerem se ljudje pritožujejo nad svojo neumnostjo in neumnostjo svojega obstoja. Pa ne, nisem emo ali karkoli temu podobnega. Ta treuntek se mi pač tako zdi.Mogoče se bo tema čez čas spremenila in takrat napišem novo "prvo" objavo. Ko obrnem nov list. Ta blog, dnevnik je samo za mene. Če pa kdo že naleti nanj in ima mnenje.. konstruktivna kritika je zmerej dobrodošla.
Hvala
Naročite se na:
Objave (Atom)